V petek, 14. 1. 2022, je v Ljubljani potekal Simpozij MONS’22 z naslovom Neinvazivno zdravljenje stabilne koronarne bolezni, v okviru katerega je doc. dr. Miran Brvar, dr. med. iz Centra za klinično farmakologijo in toksikologijo Interne klinike UKC Ljubljana predaval o interakcijah med kardiološkimi zdravili in o vplivu onesnaženja na srčno-žilne bolezni. Kot je poudaril, se danes ogromno govori o dejavnikih tveganja za srčno-žilne bolezni, na katere vpliva posameznik sam (kajenje, nezdrava prehrana, prekomerno pitje alkohola, telesna nedejavnost), skoraj nobene pozornosti pa ne namenjamo še enemu pomembnemu dejavniku – onesnaženemu zraku. In to kljub dejstvu, da naj bi zaradi onesnaženosti leta 2019 umrlo kar 9 milijonov ljudi po svetu.
Kako onesnažen zrak dihamo v Ljubljani?
Ko so se 5. decembra leta 1952 prebivalci Londona prebudili v nov dan, so menili, da jih čaka povsem običajen petek. Tudi ko se je skozi mesto valila gosta, siva preproga megle, se jim to ni zdelo nič neobičajnega, saj so je bili vajeni. Mrzle zimske temperature so s sabo prinesle temperaturni obrat – zrak se je pri tleh močno ohladil in ker je hladni zrak težji od toplega, je pod njim ostal ujet; skupaj z njim pa je bila ujeta tudi megla, ki se je z onesnaževalci v zraku zmešala v zadušljiv rjavkast smog. Onesnaženo ozračje, skozi katerega po pripovedih nekateri Londončani niso mogli videti niti lastnih stopal, se je sprva zdelo zgolj nadležno. Šele kasneje se je izkazalo, da je onesnažen zrak pravzaprav izjemno smrtonosen – študije ocenjujejo, da je zaradi škodljivih posledic londonskega smoga življenje izgubilo 12.000 ljudi (The Great Smog).
Samo v Ljubljani bi naj zaradi posledic onesnaženega zraka letno umrlo več sto ljudi - kar ni čudno, saj je Evropska agencija za okolje, ki je v letih 2019 in 2020 izvajala raziskave o kakovosti zraka v 323 evropskih mestih, Ljubljano uvrstila šele na 260. mesto in v rdečo kategorijo, t.j. med tista mesta, kjer je zrak slab.
Zaradi vse bolj motorizirane (avtmobilske) družbe in rabe neobnovljivih virov energije, se tudi v slovenskih mestih srečujemo s precej onesnaženim zrakom. Po raziskavah naj bi zaradi onesnaženega zraka samo v Ljubljani letno življenje izgubilo več sto ljudi. Evropska agencija za okolje, ki je v letih 2019 in 2020 izvajala raziskave o kakovosti zraka v 323 evropskih mestih, je Ljubljano uvrstila v rdečo kategorijo, t.j. med tista mesta, kjer je zrak preprosto povedano slab. Po rezutatih raziskave v Ljubljani dihamo precej onesnažen zrak, ki naj bi bil slabši kot v 80 % vseh v raziskavo vključenih mestih, saj smo se znašli na nezavidljivem 260. mestu (Onesnaženje z delci PM).
Sestava onesnaženega zraka
Kot poudarja dr. Brvar, v okolje letno izpustimo 220 milijard ton kemikalij, povprečen odrasel človek pa vsakodnevno vdihne kar 12 kilogramov zraka. Velika razlika je v tem, kako (ne)zdravih je teh 12 kilogramov, kar pomeni tudi pomembno razliko v našem zdravju. Posledično je onesnažen zrak izmed vseh okoljskih dejavnikov najpomembnejši dejavnik tveganja za povečano obolevnost in umrljivost (Brvar, 2022).
Večina delcev v onesnaženem zraku ima sredico, ki jo sestavlja ogljik, okoli nje pa se naberejo ostali elementi in spojine glede na kemijsko sestavo lokalnih virov onesnaženja. V zadnjem času se je zaradi sprejetih okoljevarstvenih ukrepov sestava delcev onesnaženega zraka spremenila. Še pred nekaj desetletji so bili glavni onesnaževalci v Sloveniji izpusti iz termoelektrarn in industrije in posledično najbolj problematična snov žveplov dioksid, dandanes pa nevarnost zdravju predstavlja predvsem porast t. i. drobnih škodljivih delcev (particulate matter oz. PM), zlasti pozimi, ko zaradi večje porabe energije onesnaženje naraste, poleg tega pa prihaja do temperaturnega obrata, zaradi česar koncentracija škodljivih delcev v zraku močno poraste (Kakovost zunanjega zraka).
Kako globoko v telo bodo prodrli škodljivi delci onesnaženega zraka, je odvisno predvsem od njihove velikosti, zato jih razdelimo na podlagi aerodinamičnega premera. Do spodnjih dihalnih poti se lahko prebijejo samo delci s premerom pod 10 µm, večji pa obtičijo v nosu in obnosnih votlinah in so zato manj nevarni zdravju. Delci, manjši od 2,5 µm, lahko vstopijo v pljučne mešičke (to so osnovni gradniki pljuč, v katerih se izmenjajo plini, ki jih vdihnemo in izdihnemo), kar je še posebej škodljivo, saj so pljučni mešički izjemno dobro prekrvljeni, zato od tu škodljivi delci preidejo neposredno v krvni obtok in nato s krvjo kamorkoli po telesu, kjer lahko povzročajo škodo. Delci, ki imajo premer pod 1 µm (t. i. ultra fini delci) so dovolj majhni, da lahko preko vohalnega živca prodrejo celo do možganov (Ocena vpliva onesnaženosti zraka z delci PM2,5 ...). Veliko količino ultrafinih delcev vsebujejo predvsem izpusti, povezani s prometom, ki je v Ljubljani eden glavnih virov onesnaženja (Rajagopalan, Landrigan).
Merjenje onesnaženosti zraka
Onesnaženost zraka merimo z masno koncentracijo PM določene velikosti v zraku (maso delcev na določeno prostornino zraka), pri čemer npr. PM10 pomeni maso vseh delcev, manjših od 10 µm, in ne samo tistih, ki merijo med 2.5 µm in 10 µm. Bolj nevarni PM2,5 navadno predstavljajo skoraj tri četrtine vseh delcev, ki so zajeti v PM10. V Sloveniji so dnevne in letne mejne vrednosti predpisane v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, vendar so precej višje od priporočenih mejnih vrednosti, ki jih na podlagi raziskav predlaga Svetovna zdravstvena organizacija: za dnevno mejno vrednost je določena meja 50 µg/m3, za letno pa 40 µg/m3 (smernice Svetovne zdravstvene organizacije priporočajo za polovico manjšo vrednost - 20 µg/m3), ob čimer dnevna vrednost v enem letu ne sme biti presežena več kot 35-krat (Ocena vpliva onesnaženosti zraka z delci PM2,5 ...).
Najvišje povprečne letne vrednosti PM10 v Sloveniji so tradicionalno izmerjene v Ljubljani na merilnem mestu Ljubljana Center.
Leta 2019 je ta vrednost znašala 34 µg/m3, kar je sicer v skladu z našimi predpisi, a previsoko glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije. Povprečna dnevna vrednost je bila na merilnem mestu Ljubljana Center presežena 37-krat, kar je preveč tudi glede na slovenska določila (Ocena vpliva onesnaženosti zraka ..., 2022).
Vnetje, ki se prične v dihalih, se preko posrednikov vnetja (molekul, ki z različnimi kemikalijami po telesu prenesejo sporočilo, da se nekaj škodljivega dogaja, in sprožijo vnetni odziv) s krvjo razširi v druge predele telesa in povzroči vnetje še drugih organskih sistemov. Poveča se viskoznost krvi in s tem tveganje za nastanek krvnih strdkov, zviša se krvni tlak, pospešen je proces ateroskleroze, prihaja do nepravilnega delovanja živčevja, motena je presnova (telo se npr. slabše odziva na inzulin, kar lahko sproži oz. poslabša sladkorno bolezen), večje je tveganje za motnje srčnega ritma ter srčni infarkt. (Ocena vpliva onesnaženosti zraka z delci PM2,5 ...; Kakovost zunanjega zraka).
Škodljivo je že kratkotrajno dihanje onesnaženega zraka z delci PM2.5 (že kratkotrajno povečanje njihove koncentracije poveča tveganje za srčni infarkt, srčno popuščanje in nenadno srčno smrt v sledečih dneh), veliko bolj škodljivo pa je seveda večmesečno in predvsem večletno vdihavanje zraka s povečano koncentracijo PM2.5; zlasti za tiste ljudi, ki že trpijo za boleznimi srca.
Onesnažen zrak vpliva tudi na številne bolezni drugih organskih sistemov in je rakotvoren - Mednarodna agencija za raziskave raka uvršča PM10 med dokazano rakotvorne snovi za ljudi. (Kakovost zunanjega zraka).
Čistejši zrak, manj smrti
Vsi Ljubljančani dihamo isti zrak in ta je precej onesnažen. Z uporabo matematičnih modelov so izračunali, da bi ob letni povprečni koncentraciji PM2.5 v zraku pod mejo, kakršno priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (in ne tisto, ki jo dopuščajo naši predpisi) na leto umrlo med 126 in 244 Ljubljančanov manj. Če bi dihali enako kakovosten zrak, kot ga dihajo v mestih z najčistejšim zrakom v Evropi, bi v Ljubljani umrlo kar med 230 in 440 ljudi na leto manj, kot jih trenutno umre zaradi precej onesnaženega zraka.
Photo by Blaž Gostinčar from Pexels
VIRI:
Brvar M, Interakcije med kardiološkimi zdravili, onesnaženje in kardiovaskularne bolezni. 2022. (https://vimeo.com/668227003)
Kukec A., Kakovost zunanjega zraka: interdisciplinarni pristop k oceni stanja in oblikovanju ter izvajanju ukrepov. 2016. Zbornik rezenziranih znanstvenih prispevkov. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/kakovost_zunanjega_zraka.pdf
Uršič A., Ocena vpliva oneznaženosti zraka z delci PM2,5 na umrljivost v krajih s prekomerno onesnaženim zrakom. 2021. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_pm_2017-2019.pdf
Kralj A., Onesnaženje z delci PM, 2021. https://www.caszazemljo.si/beseda-o-zemlji/onesnazenje-zraka-z-delci-ljubljana-na-260-mestu-kakovost-zraka-slaba.html
Rajagopalan, S., Landrigan, P., 2021. Pollution and the Heart. https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMra2030281
Klein C., The Great Smog, 2018. https://www.history.com/news/the-killer-fog-that-blanketed-london-60-years-ago