Kardiologija za vsakdanjo rabo
Dvanajsti kongres MONS za deljenje znanja in reševanje dilem v kardiologiji je potekal v obliki tridnevnega srečanja v živo in prek spleta. Letošnji obisk je presegel rekordno udeležbo lani.
Vsak dan se je predavanj udeležilo vsaj 300 oseb in skupno smo v treh dneh zabeležili preko 900 obiskovalcev. Predaja novega znanja, multidisciplinaren nabor tematik in izmenjava mnenj na najvišjem strokovnem nivoju na kongresu MONS pomembno prispeva k opolnomočenju zdravnikov za pravočasno, kvalitetno in sodbno obravnavo bolnikov s srčno-žilnimi obolenji.
Čeprav se zdravstvo sooča s številnimi izzivi, kot so pomanjkanje kadra in izzivi financiranja, sta zgodnje odkrivanje in preventiva pri bolnikih s srčno-žilnimi obolenji v Sloveniji primerljiva s srednje-evropskimi državami. Naši kardiologi in zdravstveno osebje z intervencijami rešijo kar 900 življenj letno in drugih 900 s pomočjo preventivnih ukrepov. Eden izmed razlogov za to je velika želja po védenju in angažiranost naših strokovnjakov na področju srčno-žilnih bolezni, ki kljub težkim razmeram samoiniciativno skrbijo za lastno izobraževanje ter stremijo k širijenju znanja. Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini vsako leto organizira strokovni kongres MONS, letos že dvanajstič zapored, s ciljem deljenja novih znanj, pristopov zdravljenja in najnovejših smernic obravnave.
Tradicionalno srečanje MONS je namenjeno vsem zdravnikom družinske medicine in specialistom ter specializantom interne medicine, ki obravnavajo bolnike z boleznimi srca in ožilja. Na srečanju so podrobno predstavljene novosti v obravnavi in zdravljenju kronične koronarne bolezni. Vsebina strokovnega srečanja MONS23 je bila s strani Zdravniške zbornice Slovenije ovrednotena z 9 kreditnimi točkami v skladu s Pravilnikom o zdravniških licencah.
Aktualno izobraževanje: Metode zdravljenja in praktične klinične poti - Kardiologija za vsakodnevno rabo 2022/2023 (25,5 kreditnih točk)
Zaradi naglega razvoja medicine na številnih področjih je skoraj nemogoče poglobljeno spremljati vsa področja in si pridobivati ustrezna znanja. Z namenom nekoliko olajšati vaše delo, smo izdelali pregledne in poenostavljene algoritme za nekatere terciarne metode v kardiologiji. Želimo olajšati vaše odločitve in vas seznaniti s kliničnimi potmi za obravnavo bolnikov, algoritmi pa vam bodo v pomoč tudi pri podajanju informacij bolnikom in svojcem v zvezi s posegi.
Vsebine smo uredili v 5 sklopov, ki vključujejo pojasnitveno predavanje avtorjev. Za člane portala Kardioposvet.si je omogočen dostop do e-izobraževanj o algoritmih zdravljenja in pridobitev 25,5 kreditnih točk v skladu s Pravilnikom o zdravniških licencah (ZZS). Vabimo vas, da si ustvarite uporabniški račun v portalu kardioposvet.si in se udeležite e-izobraževanj, ki bodo na voljo do konca marca 2023. Vabimo vas, da se nam pridružite na digitalnem portalu Kardioposvet in prispevate k napredovanju, sodelovanju in vzajemni pomoči strokovnjakov.
Diskusija o smernicah za telebane | 11. januar 2023
Moderatorji: Matjaž Bunc, Aleš Blinc, Katja Prokšelj, Mojca Bervar
Na otvoritveni strokovni razpravi v prvem večeru srečanja MONS'23 je potekala predstavitev novih algoritmov zdravljenja strukturnih bolezni srca, ki izhajajo iz klinične nuje. V zadnjih letih so bile v klinično delo uvedene številne nove metode in da bi kar se da sledili hitremu razvoju medicine, so slovenski kardiologi pripravili najnovejši izvod knjižice z algoritmi zdravljenja v kardiologiji za vsakodnevno rabo. Glavni namen te sistematizacije je razbremenitev zdravnikov glede odločanja o obravnavi in optimalni napotitvi bolnikov ter predajanja informacij povezanih s posegi pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi. V zgibanki z doktrinarnimi priporočili je obravnavanih 12 kliničnih dejavnosti z opisom indikacij, izbora bolnikov, postopkov zdravljenja, spremljanja bolnikov ter kontaktni podatki klinik. Smernice, ki so zbrane na podlagi domačega znanja, bodo prevedene tudi za uporabo v ostalih evropskih državah.
Mons pred Mons 2023: Mladi za mlade | 12. januar 2023
Celovita obravnava bolnikov s kroničnim koronarnim sindromom (CCSy)
Moderatorji in predavatelji: Luka Lipar, Miha Šušteršič, Klemen Steblovnik, Nejc Pavšič, Miha Mrak, Peter Mihailović, Draženka Pongrac, Andrej Škoberne
Glavna tarčna publika srečanja »Mladi za mlade« v drugem večeru MONS'23 so bili mladi zdravniki, specializanti in mladi specialisti. Tudi letos so priznani mladi strokovnjaki pod moderatorstvom Mihe Šušteriča, Luke Liparja in Klemna Steblovnika na podlagi konkretnega kliničnega primera razpravljali o široki temi celovite obravnave bolnikov s kroničnim koronarnim sindromom. Okrogle mize se je udeležilo okoli 300 udeležencev. Naslovljeni so bili optimalni pristopi pri obravnavi, ukrepih in dodatni diagnostiki bolnikov s stabilno koronarno boleznijo ter različnimi pridruženimi boleznimi. Natančno so obravnavali problematiko polipragmazije, kako oceniti rizike tromboze in krvavitev pri bolnikih zdravljenih z antitrombotično terapijo.
Sodoben pristop pri obravnavi bolnika s stabilno koronarno boleznijo | 13. januar 2023
Moderatorji: Matjaž Bunc, Zlatko Fras, Mišo Šabovič, Boris Krajačič, Miha Čerček, Simon Terseglav, Igor E. Bergant
Glavni dogodek se je v petek 13.01.2023 pričel z webinarjem Kronični koronarni sindrom, zaključila pa ga je okrogla miza o raziskovanju vesolja z gostoma presenečenja in motom »prihodnost je v naših rokah«. Petkov večer je bil tudi glede na udeležbo vrhunec srečanja in sicer s skupno vsaj 500 obiskovalci v živo in prek spleta. Hibridna konferenca je potekala v kongresni dvorani hotela Four Points by Sheraton. V grobem je bil koncept programa razdeljen na webinar, dva glavna sklopa predavanj in okroglo mizo ob koncu srečanja. Prvi sklop je zajemal obravnavo rizičnih dejavnikov v luči najnovejših študij in modernih pristopov zdravljenja z vlkjučevanjem najnovejših zdravil, drugi sklop pa je bil diagnostični. Po uvodnem nagovoru in predstavitvi programa s strani glavnega organizatorja srečanja prof. dr. Majaža Bunca, je obiskovalce z nagovorom o kaosu in srcu pozdravil tudi predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Felix Unger.
Webinar | Kronični koronarni sindrom
Prof. dr. Matjaž Bunc je pripravil pregled izsledkov iz nekaterih pomembnejših študij pri določanju in zdravljenju kroničnega koronarnega sindroma. Po najnovejših raziskavah lahko na neinvaziven način določamo tudi mesta, kjer plak ne povzroči motnje pretoka krvi, vendar je kljub temu nestabilen in lahko povzroči akutni koronarni sindrom. Med drugim je predstavil zdravljenje odporne angine pektoris z vstavitvijo omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus. Ta metoda zdravljenja omogoči prerazporeditev krvnega obtoka in zmanjša klinično simptomatiko.
Sledila so predavanja o mehanizmih delovanja in optimalnem kombiniranju novejših zdravil, o novostih in posebnostih pri zdravljenju nekaterih bolezni kot je kronična ledvična bolezen in pljučna hipertenzija, ter novih spoznanjih o delovanju Sars-Cov2 na srce in ožilje. Pri bolnikih s kroničnim koronarnim sindromom in pridruženimi boleznimi je na eni strani bistvenega pomena zdrav življenjski slog in edukacija bolnika kot temelj zdravljenja ter na drugi strani zgodnje odkrivanje poslabšanja bolezni v skladu s hitrim ukrepanjem in pogosto z večtirnim zdravljenjem.
Medikamentozna terapija kot osnova zdravljenja bolnikov s koronarno boleznijo
Razpon tarčne skupine bolnikov za zdravljenje z zdravili sega od bolnikov, ki so že imeli ishemične dogodke in revaskularizacijske postopke do tistih, ki imajo visoko tveganje za aterosklerozo. V začetku so predavatelji osvežili delovanje zdravil, ki jih v zadnjem času vse bolj predpisujejo srčnim bolnikom (SGLT2, inklisiran, zaviralci PCSK9, ARNI in vericigvat). Ta zdravila imajo tudi ugoden vpliv na pridružene bolezni, ki so pomemben del srčnega popuščanja. Pluripotentna skupina zaviralcev SGLT2 je bila v začetku vpeljana za zdravljenju sladkorne bolezni in kasneje še za zdravljenje srčnega popuščanja ter napredovane ledvične bolezni. Številna nova zdravila v uporabi so potentni antilipemiki, protitelesa – zaviralci PCS9 in v zadnjem času RNA tehnologija z inklisiranom. Ta zdravila so potentna pri zniževanju maščob. Pri srčnem bolniku pogosto pride tudi do polipragmazije, kar je lahko problem glede adherence in interakcij med zdravili. Potrebno je dobro poznavanje lastnosti zdravil in njihovih želenih ter neželenih učinkov. Za vsakodnevno prakso je pri odločanju zelo uporaben 'diamantni pristop', po eni strani na podlagi klinične simptomatike in po drugi glede optimalnosti ali škodljivosti terapije pri določeni klinični entiteti.
Najnovejši pristopi omejevanja rizikov za aterosklerozo
Pri bolniku s kroničnim koronarnim sindromom je v ozadju ateroskleroza, torej bolezensko stanje kroničnega vnetnega dogajanja v žilni steni s posledično motnjo pretoka skozi različne organe. Glavni vpliv pri tem ima LDL holesterol, ki vpliva na hitrost rasti aterosklerotičnih plakov in na srčno-žilne zaplete. Medikamentozna terapija lahko po eni strani upočasni bolezensko dogajanje po drugi pa lajša težave bolnikom. Tisti ki imajo srečo, imajo lahko stabilno bolezen brez ishemičnega dogodka celo življenje, ob upoštevanju navodil zdravnika (redno jemanjem zdravil in preventivni življenjski slog).
Po uvodnem pregledu trendov zdravljenja pri bolniku s stabilno koronarno boleznijo je sledil sklop obravnave rizičnih dejavnikov. Osrednje vodilo je bilo razčiščevanje dilem, pri katerem je vsak predavatelj pripravil nabor pogostih vprašanj in odgovorov na izpostavljeno problematiko. Za celostno obravnavo bolnikov s kroničnim koronarnim sindromom ni dovolj zgolj natančno poznavanje delovanja in zdravljenja posameznih organskih sistemov pač pa tudi povezave med njimi na nivoju organizma. S tem namenom so bili predstavljeni sodobnih pristopi pri obvladovanju dislipidemij glede na starost bolnikov, sladkorne bolezni in ateroskleroze, antitrombotična terapija pri bolnikih v sinusnem ritmu, pri obravnavi odporne arterijske hipertenzije, srčnega popuščanja in kroničnem koronarnem sindromu.
Neopredeljena bolečina v prsnem košu
Sodoben pristop zdravljenja kroničnega koronarnega sindroma zahteva poleg dobre klinčne obravnave tudi številne dodatne diagnostične metode. Klinična prezentacija bolečine v prsnem košu ima številna ozadja in ne gre vedno za znano spremembo v obliki plakov in zmanjšanje koronarnega pretoka. Z uporabo algoritmov lahko določimo verjetnost, da je vzrok prsne bolečine ishemična bolezen srca. Ko se odločamo ali gre pri prsni bolečini za kronični koronarni sindrom ali drug izvor, imamo kar nekaj diagnostičnih dilem, pri čemer je glede na tveganje bolnika potrebno uporabiti dodatne diagnostične postopke. V diagnostičnem delu programa so predavatelji predstavili razvoj in dostopnost modernih diagnostičnih metod, pomen nukleotidnih preiskav in neinvazivnih metod CTA-FFR in MR srca pri odkrivanju in opredeljevanju srčno-žilnih bolezni. Razpravljali so kaj storiti, ko kljub vsej diagnostiki ne najdemo vzroka za prsno bolečino in o neinvazivni diagnostiki sindroma INOCA (angl.: Ischemia and No Obstructive Coronary Artery Disease). Predavatelji so obravnavali tudi moderne pristope, ki so jih že vpeljali v vsakdanjo diagnostiko, in sicer merjenje mikrovaskularnih pretokov, merjenje rezistence, provociranje spazma in opredeljevanje bolečine v prsnem košu. Dolgoročna prognoza bolnikov glede ishemičnih dogodkov je odvisna od obsega ishemičnega bremena. Pri intervencijah so na srečanju izpostavili osrednji pomen ciljane in popolne ciljane revaskularizacije na tiste lezije, ki dejansko povzročajo slabo prekrvavljenost srčne mišice.
Napovedovanje prihodnosti v sodobni medicini
V zadnjim sklopu o medicini prihodnosti je prof. dr. Zlatko Fras govoril o povezavah novih tehnologij z nekaterimi izzivi sodobne kardiovaskularne medicine. Izpostavil je uporabo multimodalnih neinvazivnih slikovno-diagnostičnih tehnik modeliranja in strojnega učenja pri obravnavi pacienta. Glede na zadnje podatke je ocenil, da zdravnikov in kardiologov nikoli ne bo dovolj, bo pa njihovo delo v kratkem zaznamovala uporaba umetne inteligence, predvsem pri obdelavi podatkov. Razvija se digitalna infrastruktura precizne kardiovaskularne medicine. Primer so študije genomskega zapisa posameznika pri načrtovanju celotne medicinske obravnave.
smo že na pomembnem prehodu iz medicine podrte z dokazi v personalizirano medicino, ki temelji na vrednosti
Pri tem lahko življenjski slog pomembno zmanjšuje tudi visoko genetsko ogroženost za razvoj kardiovaskularnih bolezni. S hitrim razvojem ter nadzorovano etično uporabo umetne inteligence smo že na pomembnem prehodu iz medicine podrte z dokazi v personalizirano in na vrednosti temelječo medicino. Vsak človek bo lahko v prihodnosti imel lasten elektronski zdravstveni zapis, ki bo temelj za celotno zdravstveno obravnavo. Pri vsem tem pa je izrednega pomena izobrazba ljudi, zato da prepoznajo svoje dejavnike tveganja, se zavedajo pomena preventive in imajo orodja (kot so npr. personalizirane platforme), s katerimi si lahko pomagajo pri pravočasnem ukrepanju in prevzemu nadzora nad svojim zdravjem.
Da bomo v Sloveniji še naprej uspešno del razvoja, pa ne bo dovolj zgolj sledenje dobrim praksam iz tujine, ampak uresničitev lastnih inovativnih projektov. Prof. dr. Zlatko Fras je še poudaril, da nam ne primanjkuje znanja in idej ter udeležence srečanja MONS'23 pozval k bolj pogostem skupnem sodelovanju pri prijavah na evropske razpise. K temu stremimo in smo odprti za dodatno sodelovanje tudi v Zavodu za strokovno izobraževanje in podporo inovacijam e-Coopedu.
Prihodnost je v naših rokah
Po strokovnem delu dogodka je sledila tradicionalna rubrika 'dobro je vedeti'. Za dopolnilo celovitosti srečanja so udeleženci srečanja MONS'23 dobili vpogled še v stanje razvoja na področju vesoljskih tehnologij, slovenskih satelitov ter osvajanj Lune in Marsa. Pod vodstvom novinarja Igorja E Berganta je potekala debata med dvema vrhunskima strokovnjakoma prof. dr. Tomažem Zwitterjem in prof. dr. Tomažem Rodičem o komercialnih in znanstvenih interesih uporabe satelitov od tehnologij pri reševanju globalnih okolijskih problemov do verjetnosti srečanja z izven-zemeljskem življenjem.
Letošnji program je bil poln in predavatelji so se zaradi tekočega poteka srečanja izmenjevali na dveh govornih odrih. Za zagotavljanje interaktivnost hibridne konference so bila na ločenem zaslonu ves čas prikazana vprašanja obiskovalcev, ki so bila obravnavana tudi, če so predavatelji za to žrtvovali kakšno minuto odmora. Poleg organizacijske podpore je za celotno tehnično izvedbo tudi letos poskrbel Zavod e-Coopedu. Posnetki srečanja so dostopni na spletni strani www.kardioposvet.si ob predhodnji prijavi v portal za zdravnike in strokovno javnost.
