O umetni inteligenci in preventivi na prehodu v personalizirano kardiologijo

Predavanje prof.dr. Zlatka Frasa, dr. med., predstojnika Interne klinike v UKC Ljubljana o medicini prihodnosti na kardiološkem kongresu MONS'23.

POSNETKI SREČANJA

Dvanajsti kongres MONS za deljenje znanja in reševanje dilem v kardiologiji je potekal v obliki tridnevnega srečanja v živo in prek spleta. Letošnji obisk je presegel rekordno udeležbo lani.

Prvi mesec novega leta je tradicionalno namenjen strokovnemu kardiološkemu srečanju MONS, kjer tri dni potekajo strokovne debate, izmenjava novih znanj in smernic, ter reševanje dilem pri obravnavi stabilne koronarne bolezni (povzetek MONS23' na tej povezavi). Visoka udeležba na MONS23' odraža angažiranost naših strokovnjakov za nenehno napredovanje v obravnavi bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi. Analize namreč kažejo, da se je zaradi preventive in kardioloških intervencij v zadnjih 20 letih za skoraj polovico zmanjšala prezgodnja umrljivost zaradi ishemične bolezni srca in možganske kapi.

Da še naprej ostanemo v koraku s časom je cenjen strokovnjak na tem področju prof. Dr. Zlatko Fras, pripravil predavanje o medicini in kardiologiji v prihodnosti. Čas na tem področju pa teče pospešeno hitro. V zadnjih tednih je mogoče povsod zaslediti novice o hitrem razvoju umetne inteligence in strojnega učenja. Ta tehnologija je za človeštvo prelomna in pod pogojem nadzorovane in etične uporabe, na področju zdravstva izjemno koristna. Znanstveniki iz celega sveta so leta 1990 zagnali enega največjih raziskovalnih projektov imenovan Človeški genom, s katerim so v trinajstih letih zbrali podatke o celotnem genetskem zapisu človeka. Te velike zbirke podatkov lahko sedaj analiziramo in uporabimo za personalizirano medicino, ki pri obravnavi temelji na vrednosti za posameznika. Tak primer je odločanje o najprimernejši terapiji glede na bolnikov genetski odtis. Dr. Fras nam je na MONS23 predstavil povezavo novih tehnologij z nekaterimi izzivi sodobne kardiovaskularne medicine. Pravi, da je medicina prihodnosti povezana z napovedovanjem prihodnosti na podlagi znanosti.

Aktualno izobraževanje: Metode zdravljenja in praktične klinične poti - Kardiologija za vsakodnevno rabo 2022/2023 (25,5 kreditnih točk)

Slikovna diagnostika in neinvazivne tehnike modeliranja v sodobni kardiovaskularni medicini

Na področju razvoja diagnostičnih metod so bile izpostavljene multimodalne, neinvazivne, slikovno-diagnostične enote in tehnike modeliranja, v kombinaciji s strojnim učenjem. S kombiniranjem EKG s strojnim učenjem je mogoče narediti model, na podlagi katerega lahko napovejo bolezen zaklopk. Z uporabo holografije pri CT so pokazali, da je možno z neinvazivno diagnostiko izdelati zelo natančne holograme, modele srca in ožilja, za načrtovanje in izvajanje operacij, ter tudi za spremljanje pacienta po operativnem posegu. Z multimodalnimi pristopi je možno tudi zelo podrobno opazovati sestavo aterosklerotičnih plakov, za odločanje o medikamentozni terapiji. Napovedujejo, da bo moral preventivni kardiolog postati tudi znanstvenik na področju obdelave podatkov in se s tem razvil v specialista precizne kardiovaskularne medicine.​

Zapolnitev vrzeli v zdravstvu z vzpostavitvijo digitalne infrastrukture za promocijo zdravja

Z razvojem modernih tehnologij smo že na pomembnem prehodu iz medicine podprte z dokazi v personalizirano medicino. Pri ocenjevanju dejavnikov tveganja pri srčno-žilnem bolniku je pomembno upoštevati za koliko časa in kako močno je izpostavljen nekemu dejavniku, kako je ranljiv za ta dejavnik in kaj to pomeni za njegov srčno-žilni sistem. Študije genoma posameznika so uporabne pri načrtovanju celotne medicinske obravnave. Pri farmakogenetiki lahko na primer, glede na polimorfizme (majhne razlike v genomu), določimo tiste osebe, ki jim doživljenjsko zdravljenje s pravastatini koristi in tiste, na katere ta zdravila ne učinkujejo. Že sedaj si lahko naročimo analizo našega genetskega tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Na podlagi 55.685 oseb so pokazali, da življenjski slog pomembno zmanjšuje tudi visoko genetsko ogroženost. Ljudje z zdravim življenjskim slogom (kajenje, debelost, telesna vadba, zdrava prehrana), imajo nižje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot tisti, z nizkim genetskim tveganjem, ki živijo nezdravo. Sprememba v vedenju pa ima največji učinek pri mladih odraslih.

Digitalna infrastruktura vzporedno s sistemom zdravstvenega varstva zmanjšuje breme zdravstvenih delavcev in gre v smer personalizirane obravnave. Vsak človek bi lahko v prihodnosti imel na digitalni platformi lasten elektronski zdravstveni zapis, z zanesljivimi navodili o samooskrbi in življenjskem slogu. Napoved je, da bomo v desetih letih, na pametnih napravah (t.i. »smartcards«), vsi imeli svoj genomski zapis, na podlagi katerega bo potekalo odločanje o načrtovanju terapije oziroma o celotni medicinski obravnavi.

Zdravstveno pismeni smo močnejši in samozavestnejši pri nadziranjuu svojega življenja

Razvoj v kardiologiji je, poleg nadgrajevanja tehnologij in sistemov (personalizirane) obravnave, usmerjen tudi v oblikovanje primernih pristopov za boljše sodelovanje in boljšo adherenco bolnika do jemanja zdravil, oziroma do življenjskega sloga. Veliko vlogo pri zavedanjem o tveganju in preventivnem vedenju bolnika, za boljše obvladovanje kroničnih srčno-žilnih bolezni, imajo izobrazba in komunikacija. Zato so pomembni novi inovativni projekti za večanje zdravstvene pismenosti širše javnosti in zmanjševanje neeanakosti v zdravstvu v Sloveniji. Cilji so, da bo imel vsak posameznik zagotovljene verodostojne informacije, vire in orodja (kot so digitalne personalizirane platforme), da bo sposoben in aktiven v sprejemanju bolj informiranih odločitev o svojem zdravju. Ko je srčno-žilni bolnik opolnomočen, lahko prevzame nadzor nad svojim življenjem, kar vodi v zmanjšanje njegove projecirane stopnje ogroženosti in v boljše zdravstvene izzide.

Medicina se spreminja tudi ideološko, v smislu zgodnjega preprečevanja (srčnih) dogodkov, namesto zdravljenja posledic. Izogibanje stresu je v današnjem obdobju zdravstvenih in družbenih pretresov kdaj nemogoče. Zato je relaksacija ključen vidik obvladovanja dejavnikov tveganja. Zanimivo je, da lahko wellness in redno savnanje (4-7-krat na teden) glede na 20-letno spremljanje Fincev, zmanjša tveganje za nenadno smrt zaradi koronarne bolezni za 48%.

Webinar | Kronični koronarni sindrom

Pandemija COVID-19 je znatno pospešila razvoj in investicije v digitalno zdravje, najprej na področju telezdravja, svetovanja in spremljanja kroničnih bolnikov na daljavo. Mobilne aplikacije in digitalni pripomočki za spremljanje življenjskega sloga, kot so pametne ure, že spreminjajo interakcijo z zdravniki in polnijo podatkovne zbirke. Napovedi za razvoj globalne digitalne infrastukture so virtualna triaža, virtualna podpora bolnikom, z umetno inteligenco podprti testi, postopki, obdelava podatkov in zbiranje podatkov za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave.

Razvoj modernih tehnologij je pomemben za prepoznavo ter izboljšanje dejavnikov tveganja in staranja, napovedovanje dogodkov, personalizacijo, razvoj novih terapij, ter izboljšanje samooskrbe in kvalitete življenja ljudi. Nevarnosti uporabe umetne inteligence pri tem so predvsem etične, povezane z zasebnostjo in varstvom podatkov. Aktualen primer so algoritmi strojnega učenja za modeliranje slik z umetno inteligenco, ki brez privolitve uporabljajo osebno lastnino umetnikov. Podobno je lahko tudi naš zdravstven oddtis podvržen zlorabi. V vsakem primeru digitalni razvoj zdravstvenim delavcem ponuja razbremenitev, javnosti pa možnost kvalitetnejše obravnave. Dr. Fras meni, da sama avtomatizacija ne bo nadomestila zdravnikov, bodo pa ti, ki jo uporabljajo, nadomestili tiste, ki je ne. Princip dela se bo spremenil, rutinske naloge bodo avtomatizirane, tista dela, ki zahtevajo kreativnost v razmišljanju, nujno posredovanje veščin in interakcije z ljudmi, pa bodo ostala.

smo že na pomembnem prehodu iz medicine podrte z dokazi v personalizirano medicino, ki temelji na vrednosti